Iz zadnje številke

Zemlja ni stroj, ki proizvaja hrano

Biodinamika ni le način pridelave, temveč tudi način življenja, razmišljanja in dojemanja sveta, pravijo v združenju Demeter Slovenija, ki povezuje biodinamično skupnost v Sloveniji. Obiskali smo eno izmed 41 biodinamičnih kmetij v Sloveniji, kmetijo Luna Janeza Mučiča in Lee Beranič v Šempetru pri Gorici.

Sprva likovni umetnik in ekonomistka prav veliko o kmetovanju, kaj šele o biodinamiki, nista vedela. Nič hudega. »Ko te enkrat potegne, ne moreš nehati in kar naprej razmišljaš, kaj bi lahko še naredil in s čim bi lahko še dopolnil kmetijo,« pove Janez. Danes na dveh hektarjih površin pridelujeta zelenjavo, sadje in žita. Najprej sta kmetovala zase, nato sta prodajala košarice zelenjave, zdaj pa je njun glavni vir preživetja oskrba okoliških odjemalcev z obroki. Dobra tržna niša, saj na območju Goriške ni veliko podjetnikov, ki bi se ukvarjali z dostavo obrokov, poleg tega s svojo kuhinjo zadovoljita še tiste najzahtevnejše ljubitelje ekološke in zdrave prehrane.

Le naravni pripravki

Biodinamika je metoda kmetovanja, ki poleg ekoloških upošteva tudi zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Njen utemeljitelj je Rudolf Steiner, oče antropozofije in waldorfske šole. Filozofijo biodinamičnega poljedelstva je razvil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so se že začele kazati prve posledice uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu. »Biodinamika razvija človekov odnos do zemlje. Zemlja ni le stroj, ki proizvaja zelenjavo. Naučila sva se, da za zemljo skrbiva tako, da bo rodovitna tudi v prihodnje,« pojasni Janez. Lea pa doda: »Toliko kot zemlji vzameš, ji moraš tudi vrniti.«

Zato na biodinamičnih kmetijah ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev. Kmetje morajo slediti koledarju in se držati posebnih dni za različna opravila na njivi. Sredstva, ki jih uporabljajo, so posebni pripravki, ki jih, tudi sogovornika, pripravijo tako, da kravji rog, napolnjen s kravjekom, zakopljejo v zemljo. Ta nato počiva slabo leto. Pripravijo pa ga tako, da ga zmešajo z vodo. Nato ga potresejo po zemlji. Seveda je treba upoštevati številne dejavnike. Rog mora biti od krave, ki je vsaj enkrat telila, poleg tega morajo biodinamiki upoštevati natančno določene dneve.

Mogoče se sliši kot čarovnija, a biodinamične kmetije dokazujejo, da vrsta načel deluje tudi v praksi. Za konvencionalne kmetovalce se res zdi skoraj neverjetno, da bi lahko rastline uspevale brez običajnih pripravkov in škropiv. »Okoliški kmetje so govorili, da nama ne bo nič uspelo in da na njivah ne bo nič zraslo,« se spomni Janez predsodkov, ki jih imajo ljudje že do ekološkega, kaj šele biodinamičnega kmetovanja. A mlada in neizkušena kmetovalca sta imela prav. Na njunih njivah uspeva vse od česna, solate, bučk, repe, čebule, paprike, radiča, buč, špargljev in še bi lahko naštevali. Ko jima je to uspelo, so jima rekli: »Tistih nekaj solat že lahko pridelaš, ampak če boš želel prodajati, ne bo dovolj.« Pa so se spet ušteli.

Lea Beranič in Janez Mučič pred eno od njiv na kmetiji. Foto: Petra Mezinec

Lea Beranič in Janez Mučič pred eno od njiv na kmetiji. Foto: Petra Mezinec

Rastline na kmetiji Luna vseeno niso imune za bolezni. Do zdaj sta Lea in Janez vse težave rešila po načelu biodinamike in celo brez ekoloških škropiv. Kaj naredita, ko se na njivi pojavijo težave? »Če je vreme deževno, se velikokrat pojavi plesen. Pri tem pomaga škropljenje s preslico. Če je veliko dežja, uporabimo kremen iz roga,« na le enem od primerov pojasni Lea.

Od samooskrbe do poslovne ideje

Lani sta prejela certifikat Demeter. Pot do njega ni lahka in traja štiri leta, v tem času pa se zemlja očisti. Vzporedno s pridobivanjem certifikata se je večalo tudi število pridelkov. Naslednji korak je bil prodaja košaric zelenjave, splet naključij pa ju je pripeljal do tega, da sta pred dvema letoma začela dostavljati obroke.

»Vse se je zgodilo zelo spontano. Bila sva na predstavitvi v vrtcu, ker naju ta filozofija zanima. Pogovarjali so se tudi o tem, da iščejo nekoga, ki bi zdravo kuhal. V hipu sva se spomnila, da bi lahko to počela midva, zato sva se ponudila,« se spomni Lea. Vsak dan vozita kosila v waldorfski vrtec v Vrtojbo, skupaj okrog 20 obrokov, poleg tega redno oskrbujeta še več posameznih odjemalcev.

Hrana, ki je bila še dopoldne na vrtu, je okrog poldneva že na krožnikih odjemalcev. Jedilnik sestavita v nedeljo, ga razpošljeta po elektronski pošti, stranke pa si nato same izberejo dneve, ko bi rade prejele obrok. Sama pečeta kruh, pripravljata tudi testenine in njoke. Največji hit med malčki je pica polenta. »Čisto preprosto. Polento skuhaš in jo zliješ v pekač, nato nanjo položiš, kar si želiš in je na voljo, ter zapečeš,« pove Lea.

V trgovine skoraj ne hodita

Sprehod po posestvu pokaže pestro ponudbo kmetije Luna. Shramba se šibi od vloženih pridelkov, ozimnice, paradiž­nikove omake, v kotu se že kisa zelje. Na dvorišču imajo celo majhen čebelnjak za opraševanje rastlin, nekaj metrov stran stoji rastlinjak, v vrtni hiški pa celo pravi mlin za mletje žita.

Rezultat kmetovanja so tudi redki obiski trgovin. Ko pa vanje zaideta, posegata po izdelkih s certifikatom Demeter. Večje količine žita kupujeta od kmetov, ki jih dobro poznata. Ali imata kak nasvet za kupce, kako naj v poplavi številnih ekooznak in certifikatov prepoznajo resnično zdravo hrano? »Še najbolje je kupiti od kmeta, ki ga dobro poznaš,« svetuje Janez.

Kako se bo kmetija Luna razvijala v prihodnosti, ne ve ne Janez ne Lea. Razmišljata o povečanju ponudbe in dodatni pomoči. Za napoved je še prezgodaj. A nekaj je gotovo. Rast bo organska in naravna. Tako kot izdelki na njuni njivi. »Počasi se še oblikujemo,« pravi Janez, Lea pa se posmeje: »Zorimo.«

Ekološki mlin na biodinamični kmetiji Luna.

Ekološki mlin na biodinamični kmetiji Luna.

V Sloveniji 255 hektarjev biodinamičnih površin

Združenje Demeter Slovenija povezuje biodinamične pridelovalce, trgovce, strokovnjake in ljubitelje biodinamike. Letošnji uspeh je vnovič polnopravno članstvo v mednarodnem združenju organizacij Demeter, s čimer so si pridobili enakopraven položaj z državami, kjer je biodinamika precej bolj razvita. Sem sodijo predvsem Nemčija, Švica, Francija in Italija.

V Sloveniji je trenutno 41 biodinamičnih kmetij, pod certifikacijo Demeter pa skupno 255 hektarjev površin. Srce biodinamičnega delovanja je 16 društev po vsej Sloveniji, ki organizirajo številne delavnice, predavanja, tečaje, ekskurzije, ponekod pa v društvih pripravljajo tudi biodinamične preparate.

Skupaj je v Sloveniji usposobljenih 20 svetovalcev in mentorjev biodinamike z mednarodnim certifikatom. Njihova glavna naloga je pomoč pri preusmeritvah na kmetijah. Izobraževanje poteka v štirih delih, del izobraževanja opravijo v tujini.

»Kmetje se ukvarjajo predvsem s pridelavo različnih vrst zelenjave in sadja, žita, oljkarstvom, vinarstvom, rejo živali ter različnimi predelovalnimi dopolnilnimi dejavnostmi, kot so sirarstvo, zeliščarstvo, mletje in predelava žit, peka kruha, stiskanje olja in sokov. Nekateri opravljajo tudi turistično dejavnost, organizirajo oglede in delavnice za skupine,« pojasnita Andreja Videmšek in Maja Kolar iz združenja Demeter Slovenije. Sloveniji manjka le še certificiran čebelar, čemur pa bodo v združenju v prihodnjih letih namenili več pozornosti.

V svetu znani, pri nas tržna niša

V Sloveniji je izbira izdelkov s certifikatom Demeter zato zelo pestra. Večinoma jih kmetje prodajajo na kmetijah, tržnicah ali pa v obliki tedenskih zabojčkov, povejo na združenju. Nekateri od njih se dogovarjajo tudi za sodelovanje z večjimi trgovci.

Zanimanja za biodinamiko v Sloveniji je čedalje več, članstvo v društvih vsako leto raste. »Biodinamika ne pomeni le načina pridelave, temveč je tudi način življenja, razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas,« dodajo v združenju.

S širjenjem ozaveščenosti narašča tudi povpraševanje po biodinamičnih izdelkih, opažajo: »Tržni potencial izdelkov z blagovno znamko Demeter že zaznavajo nekateri trgovci. V tujini so precej bolj znani in cenjeni kot pri nas. Pri nas pomenijo zgolj nišo.«

Petra Mezinec

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si