Iz zadnje številke

Zamrznite stroške, »ohladite« račun za elektriko

Prihaja najtoplejši del leta. Obdobje, ko je povsod posebej zaželena ohladitev. S hladno pijačo, sladoledom in še marsičim drugim. Toliko bolj je v poletnem času zahtevna pravilna hramba živil. Vendar hladilna tehnika nima vse večjega pomena pri zagotavljanju ugodne ekonomike poslovanja le zaradi zagotavljanja brezhibnega delovanja ter pravšnje, uživaško hladne poletne ponudbe. Hladilniki so eden tistih delov opreme – odvisno sicer od ustroja, velikosti in usmerjenosti gostinskega lokala ter, širše, turističnega objekta –, za katere še posebej kaže upoštevati nasvete in dobre prakse, povezane z večanjem energetske učinkovitosti. Toliko bolj, ker je energetska učinkovitost vse bolj steber obvladovanja operativnih stroškov in orodje večanja poslovne uspešnosti.

hladilnik2

Kateri hladilnik je torej treba izbrati, da bo gostinec oziroma hotelir zagotovil največjo energetsko učinkovitost in zmogel obvladovati operativne stroške poslovanja? Toliko bolj, ker lahko poleti gostinski lokal porabi toliko električne energije kot manjša družina v stanovanju vse leto. A medtem ko v gospodinjstvu že nekaj let velja, da porabnikom na pomoč priskočijo nalepke z oznakami energetske učinkovitosti, pri profesionalni hladilni tehniki ni tako. Tako, žal, ni na voljo preprostega grafičnega prikaza najpomembnejših podatkov o rabi energije in drugih standardiziranih podatkov za profesionalne hladilnike. Za domačo rabo v gospodinjstvu lahko s preprostimi oznakami, z razporeditvijo naprav v energetske razrede od A do G, hitro ugotovimo, katere naprave so energetsko učinkovite in katere ne. Tako na primer povprečni hladilniki energijskega razreda A porabijo okoli 50 odstotkov manj energije kot hladilniki razreda D in hladilniki razreda G porabijo približno 25 odstotkov več kot hladilniki razreda D.

Izbrati pravega

Če ob tem upoštevamo, da povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi okoli štiri tisoč kilovatnih ur električne energije na leto, od tega skoraj dve tretjini za delovanje gospodinjskih aparatov in razsvetljavo, pri čemer so največji porabniki hladilniki (20 odstotkov) in zamrzovalniki (20 odstotkov), imajo ti gotovo velik delež pri porabi električne energije tudi v gostinskih lokalih.

Proizvajalec oziroma ponudnik hladilnikov bi poslovnemu uporabniku vsekakor moral posredovati podatke o porabi električne energije naprave na letni ravni. S preprosto primerjavo različnih naprav po tem merilu je že mogoče preveriti, katera ponudba je energetsko učinkovitejša. Pri izbiri energetsko učinkovitejših hladilnikov gre ob tem vsekakor upoštevati, kateri sistemi večajo učinkovitost hladilne tehnike. Mednje gotovo sodi pameten sistem nadzora temperature za samodejno prilagajanje delovanja hladilnika načinu uporabe. Enak hladilnik namreč lahko deluje v različnih okoliščinah uporabe. V gostinskih lokalih s hitro hrano je frekvenca odpiranja hladilnika izjemno velika, v manjših šolah pa je taka obremenitev občutno manjša. Hladilniki so ob tem v različnih obdobjih dneva različno obremenjeni. Obisk lokalov časovno močno niha in se razlikuje tudi v različnih dneh v tednu. Obremenitev hladilnikov je med drugim povezana s sezono, zato je pametni sistem nadzora temperature eden izmed pomembnejših dejavnikov zagotavljanja pravšnje porabe energije. Ob tem sistem ne skrbi le za ohranjanje ustrezne temperature, marveč uravnava celostno delovanje hladilnika, s prilagodljivim delovanjem ventilatorjev in sistema samodejnega odmrzovanja.

Samodejni sistem odmrzovanja zagotavlja, da sistem nenehno deluje kar najbolj učinkovito. Zato sodi tudi ta sistem med tiste, s katerimi mora biti hladilnik obvezno opremljen. Ko sistem samodejnega odmrzovanja zazna, da se učinkovitost hladilnika zmanjšuje zaradi nabiranja ledu, sproži samodejno odtajanje. Hladilnik bi moral imeti tudi energetsko učinkovit ventilator. Nekateri izdelovalci večajo energetsko učinkovitost hladilnikov z večjo učinkovitostjo njihovih komponent, ki zmanjšujejo potrebo po delovanju ventilatorjev. Energetsko učinkovitost hladilnikov lahko poveča tudi sistem samodejne izključitve delovanja ventilatorja, ko se odprejo vrata hladilnika, kar prepreči mešanje ohlajenega zraka v hladilniku s toplim zunanjim zrakom.

Ob vsem gre izbrati hladilnik z zmogljivejšim uparjalnikom, ki zagotavlja učinkovitejše hlajenje, za zmanjševanje energetskih izgub ob ohranjanju želene temperature. Vsekakor dobrodošlo je tudi opozorilo o odprtih vratih oziroma sistem samodejnega zapiranja vrat.

Praktični nasveti

Energetske prihranke, tudi do 20-odstotne, je mogoče doseči s povsem preprostimi potezami, med katere gotovo sodita pravilno vzdrževanje in upoštevanje povsem preprostih praktičnih nasvetov za manjšo porabo energije. Pri kompleksnejših in zahtevnejših – profesionalnih – hladilnih sistemih pa pravšnje vzdrževanje zagotovi tudi do 50 odstotkov prihrankov, povezanih s porabo energije.

Deloma zamašen kondenzator lahko poveča porabo energije tudi za 23 odstotkov, 15-odstotno zmanjšanje količine oziroma izpust hladilne tekočine v sistemu pa poveča porabo energije za sto odstotkov.

Deloma zamašen kondenzator lahko poveča porabo energije tudi za 23 odstotkov, 15-odstotno zmanjšanje količine oziroma izpust hladilne tekočine v sistemu pa poveča porabo energije za sto odstotkov.

Energetska učinkovitost hladilnikov je večja že ob njihovi ustrezni namestitvi. Hladilnike je namreč treba postaviti v najhladnejši del kuhinje oziroma objekta. Še posebej se je treba izogniti postavitvi v bližini kuhinjske opreme za toplotno obdelavo hrane oziroma na sončno svetlobo. Zagotoviti je treba dovolj prostora za kroženje zraka okoli hladilnikov, vsaj 50 milimetrov ob straneh in 200 milimetrov nad hladilnikom in za njim. Hladilnika ob tem ne gre prekriti z ničimer, kar bi preprečevalo kroženje zraka okoli njega.

Da bi preprečili vstopanje vročega zraka v hladilnik, zaradi česar mora ta delati z večjo močjo, je treba zmanjšati pogostost odpiranja vrat. Treba je natančno določiti, kaj naj se vzame iz hladilnika, preden se odprejo vrata.

Ko postane hladilnik premajhen, je treba preudarno premisliti, ali kupiti še enega enako velikega ali enega večjega, ki bi nadomestil dva manjša. Načeloma je boljša rešitev zadnja, saj večji hladilnik porabi manj energije kot dva manjša skupaj. Vendar če je obseg dela močno odvisen od sezone, je kljub vsemu bolje kupiti še enega enako velikega, v času, ko so potrebe manjše, pa enega od dveh preprosto izključiti. Zgodba zase so gotovo reklamni hladilniki, ki jih zagotavljajo ponudniki pijač. Tudi za te bi bilo prav preveriti energetsko učinkovitost, saj strošek njihovega delovanja bremeni gostinca. Ob tem pa lahko dogovor, kje naj taki hladilniki stojijo, da bodo vidni gostom, odločno manjša energetsko učinkovitost hladilnikov. Tako je strošek podarjenega hladilnika lahko kmalu višji od stroška, povezanega s preudarno izbranim in na pravo mesto postavljenim lastnim hladilnikom.

Servisirajte redno

Vsekakor je treba preveriti tudi, kaj vse se hrani v hladilnikih. Vsega v gostinstvu namreč ni treba hraniti v hladilnikih. Treba je preudarno premisliti in narediti izbor, kaj v hladilniku mora biti in kaj je mogoče hraniti tudi zunaj njega. Hladilnikov nikakor ne gre preveč obremeniti oziroma preveč napolniti. V hladilniku mora zrak krožiti, kar pomeni, da dobrin v njem ne smemo zložiti tako, da bodo povsem preprečile kroženje zraka. Vnaprej pripravljeno hrano je treba najprej ohladiti zunaj hladilnika in jo šele nato vstaviti vanj. Ob vstavljanju tople hrane v hladilnik se poveča poraba energije, hkrati pa občutno zmanjša neoporečnost shranjene hrane v njem. Vse tekočine in vlažne dobrine, shranjene v hladilnik, je treba pokriti oziroma zapreti posode, v katerih so shranjene. Izhlapevanje tekočine namreč povzroča nabiranje ledu na stenah hladilnika.

Izjemnega pomena za večanje učinkovitosti hladilnikov je vzdrževanje. Čeprav za profesionalne hladilnike izdelovalci natančno predpišejo oziroma svetujejo intervale servisnih in vzdrževalnih del, je treba tudi vzdrževanje prilagoditi naravi dela. Če je hladilnik v uporabi pri ponudniku hitre hrane, kjer je zaradi organizacije dela, prostora, kjer se dejavnost opravlja, in zaradi narave dela obremenitev hladilnikov večja, bi bilo treba za zagotavljanje učinkovitega, brezhibnega delovanja hladilnikov vzdrževalne posege opraviti pogosteje. S tem bi se vsekakor zagotovila manjša kvarljivost in dolgoročno brezhibno delovanje hladilnikov, s čimer bi se zmanjšale potrebe po večjih servisnih posegih oziroma zamenjavi izrabljenih hladilnikov. Za zagotavljanje optimalnega delovanja hladilnikov je treba vzdrževanje in servisni pregled opraviti vsaj enkrat na leto, pri bolj obremenjenih hladilnikih pa tudi na vsakih šest ali celo vsake štiri mesece.

Kolikšen vpliv ima redno vzdrževanje hladilnikov na njihovo energetsko učinkovitost, odkrivajo podatki, da na primer deloma zamašen kondenzator lahko poveča porabo energije tudi za 23 odstotkov, 15-odstotno zmanjšanje količine oziroma izpust hladilne tekočine v sistemu pa poveča porabo energije za sto odstotkov. Poškodovana tesnila na vratih povečajo porabo energije za več kot deset odstotkov, nastavitev nepravilne temperature pa za več kot pet odstotkov s posamezno stopinjo Celzija odstopanja. Že redno odstranjevanje prahu z napeljav in posameznih sklopov hladilnika lahko odločno poveča učinkovitost, torej zmanjša porabo energije hladilnikov, zamrzovalnikov, skrinj za sladolede, solatnih barov in vse druge tovrstne tehnike.

Željko Purgar

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si