Iz zadnje številke

Slovenija bi lahko Švici sledila vsaj v razvoju turizma

Slovenija si je ob osamosvojitvi želela postati nova Švica. To seveda ni postala. A naše naravne danosti so podobne (in še bolj raznolike) kot švicarske in Slovenija ima možnosti, da bi se turistično intenzivno razvijala v podobni smeri kot Švica. Švicarski turizem je namreč po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) najbolj konkurenčen na svetu in gre vse bolj v smeri trajnostnega razvoja.

Švica ima šest odstotkov vseh evropskih zalog pitne vode.

Švica ima šest odstotkov vseh evropskih zalog pitne vode.

Ko se poletje počasi potaplja v jesen, Švica zaživi v vseh svojih čarih. Jesen je namreč čas, ko je mogoče naravo zaznati z vsemi čutili. V zrelih vinogradih, svetlo in pisano obarvanih gozdovih, značilnem vonju gob in v šelestenju listov. Poletje se poslavlja, da bi se narava obnovila, in jesen je vrhunec tega skrivnostnega ritmičnega procesa, zima njegov začetek.

Švica je dežela, ki je manj razkošno kot Slovenija pokrita z gozdom – z gozdom ali drugimi gozdnimi površinami je pokritih 61 odstotkov Slovenije, Švice 31 odstotkov, je pa Švica podobno bogata z zalogami vode. Švica je na lestvici konkurenčnosti turistične panoge Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) na prvem mestu. WEF je v petem poročilu o konkurenčnosti turistične panoge, ki ga pod naslovom Zmanjšanje ovir za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest objavlja vsaki dve leti, marca 2013 prvo mesto Švice utemeljil z najboljšo turistično infrastrukturo na svetu.

Ob tem je kot prednosti švicarskega turizma poudaril predvsem urejeno in sofisticirano transportno logistiko, visoko kakovost hotelov, bogastvo dobro upravljanih naravnih virov in pomen države kot destinacije za poslovna potovanja.

Katere naravne danosti torej izkorišča Švica, katere filozofski pristop k življenju je precej pragmatičen in je iz njega mogoče izluščiti tudi skrivnosti uspeha, tudi v turizmu, torej »enotnost, in ne uniformiranost«?

Podnebje v Švici

Podnebje v Švici je zmerno, brez pretirane vročine, mraza ali vlage. Med julijem in avgustom se dnevna temperatura giblje med 18 in 28 stopinjami Celzija, med januarjem in februarjem med minus dvema in sedmimi stopinjami, spomladi in jeseni je dnevna temperatura med osmimi in 15 stopinjami Celzija.

Letni časi se v Švici podobno kot v Sloveniji jasno ločijo. Jeseni vse dozori in listje na drevesih spremeni barvo. Zime so ponavadi mrzle in zasnežene, čeprav to v niže ležečih predelih ni več pravilo. Brez zasneževanja bi tudi nekatera švicarska zimskošportna središča težko preživela. Pomladi se razcvetijo drevesa in trava se obarva zeleno; podobno kot v Sloveniji se lahko zgodi, da se aprila za nekaj dni nenadoma vrne zima in da se že v prvih majskih dneh pojavi občutek poletja. Švica seveda nima morja, a temperature poleti se vseeno lahko dvignejo tudi nad 30 stopinj Celzija.

Švica geografsko

Švica se razteza na 41.285 kvadratnih kilometrih; od severa do juga je široka 220 kilometrov in od vzhoda do zahoda dolga 350 kilometrov. Jura, švicarska ravnina in švicarske Alpe sestavljajo tri glavne geografske regije v državi. V Švici živi osem milijonov ljudi, na kvadratni kilometer v povprečju 193 ljudi, na gosteje naseljenih območjih (mestih) 590 ljudi na kvadratni kilometer.

Švico sestavlja 26 kantonov, glavno mesto je Bern, največje mesto Zürich, ki ima 376.990 prebivalcev. Najvišja točka Švice je vrh Dufour v gorovju Monte Rosa (4.634 metrov), najnižja točka je jezero Maggiore (193 metrov).

Švica ima 1.484 jezer in 140 ledenikov. Ima 164 kilometrov meje z Avstrijo, 573 kilometrov meje s Francijo, 334 kilometrov meje z Nemčijo, 740 kilometrov meje z Italijo in 41 kilometrov meje z Liechtensteinom.

Potovati po Švici

Swiss Travel System je sistem 26 tisoč kilometrov javnega prevoza, ki povezuje 150 prevoznih servisov. Je najbolj razvejen na svetu, sestavljajo ga železniške in cestne povezave ter vodne poti. Kupiti je mogoče vozovnico »vse v enem«, ki omogoča neomejeno potovanje s švicarsko železnico, avtobusi in vodnimi prevoz­nimi sredstvi. Na voljo so tudi posebne vozovnice za prevoz s švicarskih letališč in železniških postaj do krajev, v katerih gost počitnikuje. Gostom, ki se odločijo turistično prečesati neko regijo, so na voljo regionalne vozovnice, ki omogočajo neomejen dostop do vseh transport­nih poti v regiji. Družinske vozovnice omogočajo brezplačno potovanje otrokom do 16 let, če so v spremstvu vsaj enega starša. Z nakupom vozovnice iz programa Swiss Travel System lahko gost brezplačno uporablja javni prevoz v 75 švicarskih krajih, ima prost vstop v več kot 470 muzejev in še kup dodatnih ugodnosti, odvisno od načrta potovanja po Švici.

Trajnostni turizem

Ekoturizem v Švici ni le koncept in obljuba, temveč realnost. Ideji trajnostnega razvoja so na primer predani v združenju Švicarskih mladinskih hotelov (Swiss Youth Hostels – SYH). To po njihovem mnenju ne pomeni le upoštevanja socialnih in etičnih načel, temveč tudi vzdržno upravljanje virov.

SYH upravlja 46 mladinskih hotelov, v katerih na leto prenoči okoli 950 tisoč gostov. Upravljavski program je okoljsko naravnan in podobno zavzeto obravnava ekologijo zgradb mladinskih hotelov in organizacijo poslovanja. Vsi mladinski hoteli v Švici imajo znak za okolje EU (ecolabel oziroma okoljska marjetica) in tudi certifikat Ibex Fairstay, vodilne švicarske znamke za trajnostno naravnanost v turizmu.

Individualni gosti si prek spletnih posrednikov in njihovih aplikacij vse bolj samostojno organizirajo potovanja, krajša in daljša bivanja v hotelih ter celo ves dopust. Najbolj prepoznaven med zadnjimi je gotovo Booking.com.

Temeljno turistično poslanstvo švicarskih mladinskih hotelov je socialni turizem, razmeroma poceni nastanitev za vse goste s skromnim proračunom, torej. Cene so postavljene tako, da gostu omogočajo dostopne prenočitve in pripadajoče storitve, a vseeno zagotavljajo visoko kakovost storitev in pošteno plačilo zaposlenim (540 redno zaposlenih si deli 293 delovnih mest). SYH je sklenil partnerstvo s fundacijo Denk an mich, katere moto je Počitnice, dostopne za vse. Cilj tega sodelovanja je, da bi vsi mladinski hoteli v okviru SYH poslovali brez omejitev, in ta ideja zajema od ponudbe na spletu do mladinskih hotelov samih, saj je bila v zadnjih petih letih večina infrastrukture posodobljena tako, da nemoteno gibanje omogoča tudi gostom s posebnimi potrebami (invalidi).

Gozdna zakonodaja

Švicarska zakonodaja že 125 let zagotavlja, da je vsaj 30 odstotkov površine pokrite z gozdovi; v zadnjem času teži k še večji pokritosti države z gozdovi, saj ti ščitijo pred plazovi in zmanjšujejo vsebnost ogljikovega dioksida v zraku.

Z gozdovi je torej pokrita tretjina Švice, k temu se vsako leto doda novo pogozdeno območje v razsežnostih jezera Thun. Gozdna površina se vsako leto še posebej povečuje v Alpah in na območjih južno od Alp. Za sečnjo so potrebna posebna dovoljenja in praviloma je treba za vsako posekano drevo posaditi novega.

Slovenija ima obilo vodnih virov in se po količini vode uvršča med zelo bogate evropske države, vendar je ta količina prostorsko neenakomerno porazdeljena. Na leto se prek ozemlja Slovenije v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode; skupna količina vode na prebivalca je skoraj štirikrat večja od evropskega povprečja. Ker večina naših rek izvira v alpskem svetu, je voda v njihovem zgornjem delu še čista, pitna. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja (vir: www.stat.si).

Slovenija ima obilo vodnih virov in se po količini vode uvršča med zelo bogate evropske države, vendar je ta količina prostorsko neenakomerno porazdeljena. Na leto se prek ozemlja Slovenije v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode; skupna količina vode na prebivalca je skoraj štirikrat večja od evropskega povprečja. Ker večina naših rek izvira v alpskem svetu, je voda v njihovem zgornjem delu še čista, pitna. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja (vir: www.stat.si).

Voda v Švici je najvišje kakovosti

Da ima Švica šest odstotkov vseh evropskih virov pitne vode, je že dolgo znano. Toda kako Švici uspeva vzdrževati visoko kakovost vode na vseh virih in tako pomembno prispevati k ugledu turistične blagovne znamke? Švicarji so že v petdesetih letih 20. stoletja postavili naprave z vrhunsko tehnologijo za upravljanje odpadnih voda; tehnologijo ves čas posodabljajo.

»Ker dobršen del naših voda teče tudi v sosednje države, je naš moralni imperativ, da vode upravljamo zelo skrbno,« pravi Max Maurer, predsedujoči projektu Urbani vodni sistemi v okviru švicarskega federalnega inštituta za tehnologijo iz Züricha. »Tudi ljudje v sosednjih državah naj imajo čim bolj čisto vodo.« In dodaja: »V Švici vsako leto pade toliko dežja, da bi bila država, če bi bila povsem ravna, ves čas pod vodo. Da osvetlim zgornji podatek: dva centimetra in pol padavin je dovolj za oskrbo Švice s pitno vodo.«

Skupna količina vode na prebivalca v Sloveniji je skoraj štirikrat večja od evropskega povprečja.

Kaj opredeljuje trajnostni turizem

Trajnostni turizem zadovoljuje tako potrebe turistov kot prebivalcev države gostiteljice ter seveda varuje in izboljšuje priložnosti prihodnjega razvoja. To po definiciji Okoljskega programa Združenih narodov (United Nations Environmental Programme) pomeni, da gre za upravljanje vseh virov, in sicer z zadovoljevanjem gospodarskih, družbenih in kulturnih potreb, ob tem pa se ohranjajo kulturna integriteta, nujni okoljski procesi in biološka raznolikost.

V tretjem tisočletju pomen trajnostnega turizma trajnostno raste. Namreč, raste povpraševanje porabnikov, ponudniki v turizmu razvijajo nove zelene programe, z oblikovanjem novih politik se smernicam trajnostnega turizma prilagajajo tudi vlade. Razvoj trajnostnega turizma torej zahteva predanost vseh deležnikov.

Točke za razvoj trajnostnega turizma v Sloveniji:

1. Optimizirati uporabo okoljskih virov, saj so ti odločilen dejavnik v turističnem razvoju, pri ohranjanju glavnih ekoloških procesov ter pri prizadevanjih za ohranjanje naravne dediščine in biološke raznovrstnosti.

2. Spoštovati družbeno in kulturno avtentičnost destinacije, ohraniti njeno grajeno in nesnovno kulturno dediščino in tradicionalne vrednote ter pripomoči k medkulturnemu razumevanju in strpnosti.

3. Zagotavljati dolgoročno gospodarjenje in družbeno-ekonomske koristi, pravično porazdeljene med vse deležnike, stabilno zaposljivost in priložnosti zaslužka ter družbene koristi za lokalne skupnosti ter pripomoči k zniževanju stopnje revščine. (vir: www.slovenia.info)

Četrti steber trajnostnega turizma

Doslej uveljavljenim trem načelom oziroma stebrom trajnostnega turizma – gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu – so se pridružile še podnebne spremembe. Njihov učinek je v načrtovanju ponudbe še težko določljiv in bo v prihodnje od ponudnikov turističnih storitev, krovnih turističnih organizacij in vlad zahteval veliko modrosti in prilagodljivosti. United Nations World Tourism Organisation (UNWTO, 2005: Making Tourism More Sustainable: A Guide for Policy Makers) je opredelil 12 ciljev trajnostnega turizma:

1. SPOSOBNOST EKONOMSKEGA PREŽIVETJA: Zagotoviti konkurenčnost in sposobnost preživetja turističnih destinacij in podjetij, da bi se lahko še razvijali in dolgoročno prinašali koristi.
2. LOKALNA BLAGINJA: Čim bolj povečati koristi od turizma za krepitev blaginje turistične destinacije.
3. KAKOVOST ZAPOSLITVE: Krepiti število in kakovost delovnih mest, ki jih v kraju ustvarja in podpira turizem, skupaj z zagotavljanjem primerne višine plačila in ustreznih delovnih razmer, brez diskriminacije na podlagi spola, rase, invalidnosti ali česa drugega.
4. SOCIALNA PRAVIČNOST: Prizadevati si za široko in pošteno razdelitev ekonomskih in socialnih koristi turizma med vso turistično skupnost, skupaj s krepitvijo priložnosti, prihodkov in storitev, namenjenim socialno ogroženim skupinam.
5. ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV: Obiskovalcem zagotoviti varne in izpopolnjujoče izkušnje, ki so na voljo vsem, brez diskriminacije na podlagi spola, rase, invalidnosti ali česa drugega.
6. LOKALNI NADZOR: Vključevanje in krepitev vloge lokalnih skupnosti v načrtovanje, upravljanje in odločanje o nadaljnjem upravljanju in razvoju turizma v njihovem okolju; v partnerskem dogovarjanju vseh ključnih deležnikov.
7. BLAGINJA SKUPNOSTI: Ohranjati in izboljševati kakovost življenja v lokalnih skupnostih, krepiti socialne strukture in dostop do virov, storitev in sistemov življenjskega pomena, izogibati se vsaki obliki izkoriščanja ali slabšanja socialnih razmer.
8. KULTURNO BOGASTVO: Spoštovati in krepiti kulturno in zgodovinsko dediščino, tradicijo in posebnosti skupnosti gostiteljice.
9. FIZIČNA INTEGRITETA: Ohraniti in krepiti kakovost in značilnosti krajine, tako mestne kot podeželske, ter preprečevati fizično in vizualno slabšanje okolja.
10. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST: Zavarovati in ohranjati naravna območja, habitate in prosto živeče rastline in živali ter čim bolj zmanjšati negativne vplive nanje.
11. UČINKOVITOST VIROV: Minimizirati porabo redkih in neobnovljivih virov pri razvoju in delovanju turističnih zmogljivosti in storitev.
12. OKOLJSKA ČISTOST: Čim bolj zmanjšati onesnaženost zraka, vode in zemlje ter količine odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci.

Jaka Lucu

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si