Iz zadnje številke

Pozor, inšpektor gre!

Kateri so najpogostejši grehi slovenskih gostincev?

Po podatkih, ki smo jih pridobili pri različnih nadzornih organih (Finančna uprava Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije), so inšpektorji v slovenskih gostinskih obratih letos opravili že več kot 13 tisoč pregledov. Pozanimali smo se, katere so najpogostejše kršitve in kako se pripraviti na obisk inšpektorja.

shutterstock_163032101

Najprej smo za podatke o nadzoru povprašali Finančno upravo Republike Slovenije (Furs). V prvih desetih mesecih letos so inšpektorji finančne uprave gostinske lokale obiskali kar 2.854-krat. »Inšpektor ob obisku gostinskega lokala praviloma preverja pravilnost izvajanja zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davku na dodano vrednost (pravilna davčna stopnja, osnova …), zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,« so nam o pristojnosti finančnih inšpektorjev povedali na finančni upravi. Prav tako inšpektor lahko preveri pravilnost blagajniškega poslovanja in vodenja zalog blaga.

Višina globe, o kateri odločajo inšpektorji, je določena v posameznih predpisih. Za neizdajo računa je za pravno osebo predpisana globa od štiri tisoč do 75 tisoč evrov, za zaposlovanje na črno pa je za delodajalca predpisana globa med pet tisoč in 26 tisoč evri.

»Zavezancem svetujemo, naj korektno sodelujejo z inšpektorji. Inšpektorjem naj dajejo podatke, ki jih od njih zahtevajo, predložijo poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente na kraju opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora. Prav tako naj dajejo pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. Z ustreznim sodelovanjem zavezanci zagotovijo, da je postopek hiter in čim manj moteč za poslovanje,« svetujejo na finančni upravi.

Najpogostejše napake pa so, nam povedo na upravi, te, da zavezanci ne izdajajo računov, izdajajo iz elektronske naprave davčno nepotrjene račune pri gotovinskem poslovanju, začasno izdajajo strankam kopije računov brez ustrezne oznake, še vedno pa tudi najdejo zavezance, ki niso v sistemu davčnih blagajn, čeprav bi morali biti.

Zahteve podobne kot drugje v Evropski uniji

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v prvih desetih letih opravila več kot tisoč pregledov gostinskih lokalov, kamor sodijo institucionalni obrati, kot so šole in bolnišnice, gostinski obrati ter obrati množične prehrane.

»Do zdaj je bilo v letu 2016 za področje gostinstva izdanih okoli 540 opozoril za odpravo nepravilnosti in 230 ureditvenih odločb. Z njimi se odredi odprava ugotovljenih nepravilnosti,« je pojasnil Matjaž Emeršič z uprave. Kršitve, ki jih ugotavljajo inšpektorji, se najpogosteje nanašajo na neustreznost higienskih razmer v objektih, neskladnost glede sledljivosti, neustrezno izvajanje notranjih kontrol in vodenje dokumentacije ter neustrezno usposobljenost zaposlenih.

Čeprav se slovenski gostinci velikokrat pritožujejo, da morajo izpolnjevati goro predpisov, pa so glede higiene zadeve podobne povsod po Evropski uniji, opozarja Emeršič: »Evropski pravni red je zavezujoč za vse države članice. Uredbe in direktive pa morajo biti prenesene v naš pravni red bodisi z izvedbenimi bodisi z zakonskimi oziroma podzakonskimi akti.«

Nadzor na področju živil ureja evropska uredba 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali. Navedena uredba opredeljuje, da morajo države članice zagotoviti, da se uradni nadzor izvaja redno, na podlagi tveganja, ki ga pomenijo določeni obrati, in sicer s pogostostjo, da se tveganje za ljudi prepreči, odpravi ali zmanjša na sprejemljivo raven. Uradni nadzor obsega različne postopke. Eden od njih je inšpekcijski pregled.
»Torej mora biti pogostost inšpekcijskih pregledov sorazmerna s kategorijo tveganja, v katero se posamezni obrat uvršča glede na znana tveganja, povezana z živili, nosilci dejavnosti na področju živil, materiali in snovmi, dejavnostmi ali procesi, ki lahko vplivajo na varnost živil,« je še povedal Emeršič.

Pri dobri tretjini kadilnic so ugotovili neskladnosti

Zdravstveni inšpektorji v gostinskih obratih preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in z njimi povezane omejitve prodaje. Predpisane kazni za te kršitve znašajo za pravne osebe med dva tisoč in 33.300 evri, za posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, med tisoč in 20 tisoč evri, odgovorna oseba pravne osebe lahko dobi med 420 in dva tisoč evri kazni, posameznik pa dobrih 200 evrov.

Pregledi so pokazali, da slovenski gostinci spoštujejo te določbe. Pri treh odstotkih pregledov so tako odkrili neskladnosti glede ponujanja pijače pred deseto uro zjutraj, pri dveh odstotkih so gostinci prodajali vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače, pri enem odstotku pa so ugotovili, da so v obratih točili alkoholne pijače mlajšim od 18 let.

Drugi sklop, ki ga zdravstveni inšpektorji pregledujejo v gostinskih obratih, se nanaša na upoštevanje zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Pri tem so pozorni predvsem na prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih in ustreznost kadilnic. Lani je bilo največ neskladnosti na področju kadilnic, saj lastniki (in gostje) najpogosteje kršijo zakon z vnosom hrane in pijače v kadilnico. Inšpektorji so našli napake pri 36 odstotkih pregledanih kadilnic.
Kazni so tu nižje. Inšpektor lahko pravnim osebam določi od dva tisoč do 33 tisoč evrov kazni, za samostojne podjetnike predpisana kazen niha med 800 in štiri tisoč evri, za odgovorno osebo med 400 in tisoč evri, za posameznika pa je predpisana kazen 125 evrov.

Največkrat kršitev zaradi obratovalnega časa

Letos so tržni inšpektorji opravili skupaj 2.738 pregledov. »V okviru opravljenih pregledov se ugotavlja, da gostinci največkrat kršijo obratovalni čas, ugotavljajo se tudi manjše kršitve minimalnih tehničnih pogojev, ki pa jih gostinci večinoma takoj odpravijo,« je pojasnila Andreja Grlić, glavna tržna inšpektorica.

Opravljanje gostinske dejavnosti je urejeno z zakonom o gostinstvu, pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, in pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov. »Globe za kršitve so predpisane z zakonom o gostinstvu, in sicer v razponu od 300 do 40 tisoč evrov, odvisno od vrste prekrška in statusne oblike kršitelja,« je še povedala Grlićeva.

1666 nadzorov v letu 2016

Iz Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) so nam povedali, da so v tekočem letu opravili 1666 nadzorov v gostinski dejavnosti. Gre sicer za neuradne podatke. »Najpogostejše nepravilnosti, ki jih ugotavljamo v dejavnosti gostinstva, se nanašajo na plačilo za delo, vodenje evidence o izrabi delovnega časa, na delovni čas, odmore in počitke ter letni dopust, ocenjevanje tveganj in izjavo o varnosti, na zdravstvene preglede delavcev ter usposabljanje delavcev za varno delo,« je pojasnila Branka Knafelc iz inšpektorata.

Za najhujše kršitve glede plačila, na primer glede plačila za delo, je zagrožena kazen med 3000 in 20.000 evri, za kršitve glede vodenja evidenc o izrabi delovnega časa pa med 1251 in 4172 evri, za kršitve glede delovnega časa je predvidena kazen med 1500 in 4000 evri, za kršitve s področja varnosti in zdravja pri delu pa med 2000 in 40.000 evri.

Petra Mezinec

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si