Iz zadnje številke

Malvazija povezuje Istro v skupno turistično destinacijo

Mi njim teran, oni nam hotele, pri kranjski klobasi smo sicer dosegli zmago, a njeno popolno slast bomo užili šele čez poldrugo desetletje. Tako bi lahko poenostavljeno opisali trenutni neodločen izid slovensko-hrvaškega turističnega enogastronomskega antagonizma. A sosedi si ne stojijo le vsaksebi na konkurenčnih okopih nesodelovanja ter takšnega in drugačnega nagajanja. Vse več je skupnih nastopov in zdravorazumskega sodelovanja. To, da v poslu potegneš enkrat krajšo, drugič daljšo, pa je v bistvu gibalo zdravega tekmovalnega duha.

Resnici na ljubo ne gre vsega poenostavljati. Še posebej ne na področjih, kjer se prepletajo zgodovinski, poslovni in interesi preživetja družinskih kmetij z izdelki, ki jih ne smejo več imenovati tako, kot so jih do pred kratkim. Zato se kljub temu, da je geografska zaščita terana končana zgodba, marsikateri pridelovalec vina v hrvaški Istri temu ne želi podrediti in še vedno prodaja vino z imenom teran. Še več, izvajajo se celo promocijske dejavnosti, kot sta praznik terana v Motovunu in konferenca o teranu v Zagrebu. O takih kršitvah Slovenija redno obvešča evropsko komisijo, ukrepati pa bi morala hrvaška inšpekcija.

A medtem ko smo pri teranu še vedno vsak­sebi, zdi se skoraj na bojnih okopih, znata sosedi pri zaščiti geografskega porekla tudi sodelovati. Tako sta se državi dogovorili, da bosta proizvajalcem in ponudnikom hrane olajšali poslovanje oziroma preprečili, da bi bili z geografsko zaščito pridelovalci iz ene države izključeni pri predelavi in prodaji istrskega pršuta. Tako naj bi bilo v Sloveniji zanj uporabljeno ime istrski pršut, na Hrvaškem pa istarski pršut.

A ni le pršut posedel turističnih delavcev in politikov za isto mizo. V drugi polovici maja sta se v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru sestala Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, ter Darko Lorencin, minister za turizem Republike Hrvaške. Ocenila sta, da je sodelovanje med državama na področju turizma dobro, a da obstaja še veliko možnosti za njegovo nadgradnjo. Ministra sta kot posebej uspešno in zgledno sodelovanje poudarila skupni nastop na oddaljenih trgih pod sloganom »Experience Croatia, Feel Slovenia« ter v okviru pobude CEEC (države srednje in vzhodne Evrope) in Kitajske na področju turizma.

Ob skupnih promocijskih dejavnostih na oddaljenih trgih obstajajo še številne druge možnosti nadgradnje sodelovanja, zlasti pri vlaganjih v turizem obeh držav in oblikovanju skupnih turističnih produktov.

Kot svojevrstna krona projekta bo razvoj čezmejnega integriranega turističnega proizvoda Po poteh istrske malvazije. Ta bo nastal na podlagi prenosa znanja in razvoja edinstvene strategije promocije ter promocije blagovne znamke »Istrska malvazija« kot skupnega turističnega proizvoda. V ta namen bo izdelana celostna grafična podoba skupaj z logotipom.

Kot svojevrstna krona projekta bo razvoj čezmejnega integriranega turističnega proizvoda Po poteh istrske malvazije. Ta bo nastal na podlagi prenosa znanja in razvoja edinstvene strategije promocije ter promocije blagovne znamke »Istrska malvazija« kot skupnega turističnega proizvoda. V ta namen bo izdelana celostna grafična podoba skupaj z logotipom.

Malvasia TourIstra

Že doslej je bilo v okviru čezmejnega sodelovanja uresničenih več zanimivih turističnih projektov. Še več jih bo v novi finančni perspektivi EU 2014–2020. Med takimi projekti gre vsekakor opozoriti na Malvasia TourIstra, Po poteh istrske malvazije oziroma Putevima Malvazije istarske. Vodilni partner skupnega evropskega projekta Republike Hrvaške in Republike Slovenije je Institut za poljoprivredu i turizam Poreč. Drugi partnerji so Kmetijski inštitut Slovenije (Ljubljana), Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Turistica (Portorož), Društvo vinogradnikov slovenske Istre (Marezige), Udruga vinogradara i vinara Istre Vinistra ter gospodarsko interesno združenje Konzorcij vin Istre, zaščita in promocija vin (Izola).

Partnerji projekta poudarjajo, da je prav vino eden izmed tradicionalnih in tržno najpomembnejših kmetijskih proizvodov Istre. Med avtohtonimi istrskimi sortami pa ima med vini posebno mesto istrska malvazija. Projekt izhaja tudi iz dejstva, da sta proizvodnja in trženje malvazije kot enega od tipičnih lokalnih kmetijskih proizvodov večinoma odvisna od trajnostnega razvoja in reševanja specifičnih težav v kmetijstvu, gospodarstvu ter z njima neločljivo povezanima panogama, turizmom in agroturizmom na čezmejnem podeželju. Zato želijo v okviru projekta povezati istrsko malvazijo v skupni čezmejni turistični proizvod in tako ustvariti zametek strategije za promocijo skupne blagovne znamke Istre kot posebne čezmejne turistične destinacije.

Identiteta čezmejne Istre

To bo doseženo z opredelitvijo in vrednotenjem malvazije. Z definiranjem različnih vrst in stilov malvazije. Od sveže mlade malvazije do zrele, macerirane, barikirane, arhaične in desertne malvazije. V okviru projekta bodo določene fizikalno-kemijske lastnosti, posebnosti in razlike. Ob tem bosta opravljeni optimizacija in standardizacija tehnologije proizvodnje ter ugotovljeni pozitivni učinki malvazije na zdravje ljudi.

Istrska malvazija bo neposredno vključena med čezmejne turistične proizvode, ki temeljijo na analizi enogastronomske ponudbe, s poudarkom na dodani vrednosti. Projekt bo pripomogel h gospodarskemu in družbenemu razvoju ter razvoju turizma in podeželja Istre. Vključuje in podpira namreč izkoriščanje naravnih virov, z razvojem novih skupnih integriranih proizvodov, storitev ter njihovega trženja in promocije. Hkrati spodbuja trajnostni razvoj podeželja in turizma na identiteti čezmejne Istre. Cilj projekta je izboljšati prepoznavnost Istre, krepiti vpliv turizma v zaledju čezmejnega območja, spodbujati čezmejno sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami ter prenašati znanje in vzpostavljati mrežo čezmejnega sodelovanja na več ravneh, med pridelovalci istrske malvazije, različnimi združenji pridelovalcev ter turističnimi in drugimi organizacijami. Ob tem bo projekt pripomogel k vzpostavitvi in ​​razvoju enotnega prostora in skupne promocije Istre na trgu EU.

Sveža, zrela, macerirana, arhaična, desertna

Posebne analize in študije bodo opravljene ob pomoči institucij, ki vplivajo na razvoj in politiko v regiji (ministrstvo za okolje in prostor, kmetijstvo, zdravje). Turistične organizacije in občine bodo tako dobile novo izhodišče za promocijo in trženje Istre. Z oblikovanjem spletne baze podatkov različnih vrst istrske malvazije bo zainteresiranim kupcem omogočena izbira vina po specifičnih iskalnih merilih (različni stili vina malvazija – sveža, zrela, macerirana, arhaična, desertna), s podrobnim opisom senzoričnih značilnosti, aromatičnega in fenolnega profila ter fizikalno-kemijskih lastnosti.

Poleg splošnih ciljev ima projekt tudi specifične čezmejne cilje. Mednje sodijo skupna identifikacija in definicija dodane vrednosti vina malvazija (specifičnost, prepoznavnost, raznolikost) ter njeno vključevanje v integralni turistični proizvod s ciljem dodane vrednosti strategij promocije edinstvene enogastronomske ponudbe hrvaške in slovenske Istre na svetovni ravni. To bo potekalo na podlagi opisa lastnosti in vrednotenja različnih stilov vina malvazija s strokovnimi, znanstvenimi in tehničnimi orodji. Tako bo optimizirana in standardizirana tehnologija predelave, za katero bo opravljena podrobna fizikalno-kemijska in senzorična karakterizacija različnih stilov vina malvazija. Izdelal se bo strokovnotehnični elaborat za predelovalce s čezmejnim usklajevanjem tehnologij. Za ponudnike kmečkega turizma oziroma agroturizma bo elaborat določal dejavnost trženja in promocije. Jasno bodo dana navodila za pridelavo različnih stilov malvazije.

Pri proučevanju pozitivnega vpliva malvazije na zdravje ljudi bodo določeni antioksidativni učinki fenolov in bioaktivnosti malvazije. Ob tem se bo proučil tudi morebiten negativen vpliv vinogradniško-vinarske proizvodnje na območju Istre, z analizami ostankov pesticidov in težkih kovin v grozdju in vinu malvazija.

Čezmejni integrirani turistični proizvod

Kot svojevrstna krona projekta bo razvoj čezmejnega integriranega turističnega proizvoda Po poteh istrske malvazije. Ta bo nastal na podlagi prenosa znanja in razvoja edinstvene strategije promocije ter promocije blagovne znamke »Istrska malvazija« kot skupnega turističnega proizvoda. V ta namen bo izdelana celostna grafična podoba skupaj z logotipom. Organizirali bodo štiri delavnice, štiri seminarje in dva znanstveno-tehnična sestanka ter izdelali že omenjeni skupni elaborat. Kot trženjsko orodje pa bodo oblikovane brošure v petih jezikih ter spletne strani s podatkovno zbirko in iskalnikom po proizvajalcih ter različnih stilih vina malvazija, prav tako v petih jezikih. Celoten projekt integriranega turističnega čezmejnega proizvoda bo nastal na podlagi analize enogastronomske ponudbe in drugih oblik turistične ponudbe ter ovrednotenja in vključevanja malvazije kot tipičnega elementa v integralni turistični proizvod s poudarjenim vplivom dodane vrednosti.

Projekt se je začel novembra 2014 in bo trajal 17 mesecev, do aprila 2016. Zanj so bila pridobljena sredstva v vrednosti približno pol milijona evrov. Na hrvaški strani pri njem sodeluje 32 vinarjev s 44 vrstami malvazije, na slovenski je 20 vinarjev dodalo še 22 vrst vina, tako da je skupaj v projekt vključenih 66 malvazij. Vzpostavljena je že spletna stran malvasia-touistra.eu, na kateri že deluje interaktivna karta z izbiro osnovnih vrst malvazije in povezavami na spletne strani vinarjev. V okviru projekta pa so za strokovnjake, vinarje z obeh strani meje in študente že opravili tudi potovanji dobre prakse. Obiskali so avstrijsko Štajersko in Toskano, kjer so se seznanili z vsem, kar ti dve nam bližnji pokrajini postavlja med vinsko in turistično najbolj znane in uspešne pokrajine v svetovnem merilu.

Upati je, da bodo s projektom čez dobro leto vinarji in ponudniki gostinskih in tudi širše turističnih storitev na obeh straneh meje v Istri znali gostom preprosto razložiti specifične stile oziroma tipe malvazije. Da bodo ljudem razložili bistvo mladih, svežih malvazij in tistih »odležanih« oziroma zrelih. Da bodo znali izbrati in gostu ponuditi pravo malvazijo ob pravi hrani, vse tja do sladke oziroma desertne malvazije ob sladicah. Takrat bo istrska malvazija pridobila pomemben položaj na mednarodnem zemljevidu vin, tako na slovenski kot hrvaški strani meje.

Željko Purgar

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si