Iz zadnje številke

Kozarec ima moč, da spremeni vonj in okus vina

Kako izbrati pravi kozarec za pravo vrsto vina?

Dobro vino bo ostalo dobro le v pravem kozarcu. Ta ima namreč moč, da dodobra spremeni vonj in okus vina. »V nepravilnem kozarcu se lahko najboljše karakteristike vina zelo zmanjšajo ali celo popolnoma izgubijo,« pravi Davorin Škarabot, podpredsednik Društva Sommelier Slovenije, in poudarja, da vino gledamo, vonjamo in okušamo: »V kozarcu vidimo barvo in bistrost vina, zato je potrebno čisto, gladko, čim tanjše in po možnosti kristalno steklo. S tem smo vizualni del zadovoljili. Veliko bolj kompliciran pa je olfaktorni oziroma vonjalni del, ker obstajajo različna vina z različnimi karakteristikami in različno starostjo.«

Na jeziku imamo okušalne čutnice. Sladko zaznamo na začetku jezika, kislo in slano večinoma ob strani, grenko, vključno s tanini, pa na njegovem korenu. Razporejenosti okušalnih čutnic so načeloma prilagojeni tudi vinski kozarci. »Njihov cilj je, da uporabnik zavonja in okusi tisto, kar želi vinar pri vinu poudariti. To je po navadi tudi glavni adut vina,« pravi sogovornik.

kozarci_vino

Štirje različni kozarci so čisto dovolj

Čeprav skoraj vsakdo ve, da se načeloma za bela vina uporabljajo manjši kozarci kot za rdeča, je treba kozarce – bolj kot po vinski barvi – izbirati glede na stil vina. In čeprav ima danes malodane vsaka pomembnejša svetovna sorta svoj kozarec, lahko po Škarabotovih besedah ljubitelji vina že s štirimi različnimi kozarci načeloma pokrijejo vse vinske stile.

»Za sveža enoletna vina, posebno bela, je primeren kozarec tulipanaste oblike, v katerem se vonjave hitro sprostijo. Izrazijo se sadnost, svežina, mladostnost, kar želi večina vinarjev pri enoletnih vinih tudi poudariti. Podobno je pri mladih rdečih vinih, le malo večji kozarec potrebujemo,« opisuje Škarabot.

Še malenkost večji kozarec pa je pravšen za okušanje zrelejših belih vin, torej takšnih, ki so pred stekleničenjem zorela v lesenih ali kakšnih drugačnih posodah. »Kozarec je še vedno tulipanaste oblike, ampak bolj odprt in večji. Zakaj? Ker zrelejša vina vsebujejo težje hlapne arome, ki potrebujejo večjo prostornino, da se ob vrtenju kozarca sprostijo. Podoben kozarec lahko uporabimo tudi za rdeča vina, ki so na tej stopnji razvoja, torej na poti dozorelosti, in za bela macerirana vina.«

Popolnoma zrela in arhivska vina pa pijemo v kozarcih z največjim volumnom. »Kozarci so po navadi v obliki presekanega jabolka. Primarnih arom v takih vinih ni več, nekaj je sekundarnih, večinoma pa so terciarne. Da se te vonjave združijo in zadržijo ‘na nosu’, je dobro, da so kozarci na vrhu malce zoženi,« pravi Škarabot in poudarja, da če omenjenim štirim kozarcem za mirna vina dodamo še enega za vinske mehurčke, smo – zmagali.

V Steklarni Rogaška jih pihajo ročno

Z njim se strinja tudi Zlatko Novak, direktor razvoja novih izdelkov pri Steklarni Rogaška, kjer so že pred 16 leti razvili serijo zdravica, ki vsebuje 22 vinskih kelihov, kot svojim kozarcem vzvišeno pravijo v Rogaški Slatini. »To je osnovna, a enološko najbolj razvita serija, saj so kelihi prilagojeni posameznim sortam oziroma zvrstem. S temi kelihi lahko pokrijemo vse vinske stile,« pravi Novak.

Za zahtevnejše uporabnike so na voljo tudi prestižnejši kelihi za specialna vina, in sicer v serijah expert, expert y, armonia in aurea. Posebnost kozarcev oziroma kelihov, ki jih izdelujejo v Steklarni Rogaška, je, da so skoraj vsi pihani ročno oziroma ustno. »Izdelani so iz kristalina. To je zelo kakovostno natrijevo steklo brez vsebnosti svinca in povsem brezbarvno. Ko kelih vzamemo v roke in ga zavrtimo, profesionalci takoj prepoznamo njegovo kakovost. Če je enakomerno spihan, se zelo tekoče zavrti in ni neravnih površin,« razlaga sogovornik.

Vino ni konjak

Zakaj pa mora biti kozarec kakovosten in – sploh – na peclju? »Pecelj, ki je na podstavku, je izredno pomemben, saj vinskega keliha nikoli ne smemo držati za čašo njegovega telesa. Prvič zato, ker ga umažemo – vidni so grdi prstni odtisi –, predvsem pa zato, ker se bi se sicer vino segrelo. Tega pa nočemo, saj vino ni konjak,« nas pouči Novak.
Pomembno je tudi, da so kozarci iz popolnoma tankega brezbarvnega stekla, saj se le tako res izrazi barva vina. In, poudarja sogovornik, da je na vrhu čaše, kjer pijemo, tanek in zataljen rob. »Če je tanek, imamo fin občutek, ko se usta dotaknejo vina. Tako med vinom in uporabnikom ni nobene ovire. Skratka, če natočiš dobro vino v eleganten vinski kelih, delujejo vsa čutila – od vida do vonja in okusa.«

Vanja Alič

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si