Iz zadnje številke

Kateri higienski izpiti so za hotele in restavracije najtrši oreh?

Higiena v slovenskih restavracijah in hotelih

Rdeči seznam, prepoved obratovanja in kazni zaradi pomanjkljivih higienskih standardov so najslabši oglas za gostinske in hotelske obrate. Pozanimali smo se, katere higienske standarde morajo slovenski hoteli in restavracije upoštevati ter kdo jih preverja, predvsem pa, katere zahteve ponudniki najpogosteje kršijo.

Nad higienskimi in tehničnimi razmerami, vezanimi na zagotavljanje varnosti živil v Sloveniji, od začetka leta 2014 bedi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Seznam pregledanih restavracij in gostinskih objektov, tudi tistih v hotelih, je letos februarja dvignil veliko prahu v medijih, pa tudi med ponudniki gostinskih storitev. Pri več kot 40 odstotkih od skupaj 1.384 pregledanih obratov je urad pri 16,3 odstotka ugotovil manjša neskladja, pri 2,9 odstotka neskladja, ki pomenijo prekršek, in pri 17,8 odstotka večja neskladja. Zaprtje, začasno zaprtje objekta in prepoved dejavnosti ali procesov je UVHVVR izrekel 59 objektom, kar pomeni 4,3 odstotka vseh pregledanih objektov.

Enotnost evropskih predpisov

Večjih odstopanj med državami članicami Evropske unije ni, saj so predpisi živilske industrije enotni, je povedal Matjaž Emeršič z UVHVVR. Krovni predpis, ki ureja to področje, je evropska uredba o higieni živil. »Predpisuje higienske in nekatere tehnične pogoje objekta, sledljivost dobavljenih živil, ustreznost ravnanja z živili, primernost osebne higiene in usposobljenost oseb, ki delajo z živili,« je naštel Emeršič.

Najpogostejše neskladnosti, ugotovljene med pregledi gostinskih obratov, kamor sodijo tudi hoteli in restavracije, so bile neustrezne higienske razmere v objektih, neskladnost glede sledljivosti, nedosledno in neustrezno izvajanje notranjih kontrol in vodenje dokumentacije ter neustrezna usposobljenost zaposlenih, ki delajo z živili.

Za prekrške, ki pomenijo neposredno ogrožanje zdravja ljudi, je globa za pravne osebe med 15 tisoč in 32 tisoč evri, za samostojne podjetnike med tri tisoč in 10 tisoč evri, za odgovorne osebe med 1.500 in dva tisoč evri, za posameznike pa med tisoč in 1.200 evri. Za druge prekrške znaša globa za pravne osebe med dva tisoč in 15 tisoč evri, za samostojne podjetnike od 800 do 12 tisoč evrov, za odgovorno osebo od 200 do tisoč evrov in za posameznike od sto do 500 evrov.

Od 200 do 32 tisoč evrov kazni

Ko pristojni organ ugotovi pomanjkljivosti, so nadaljnji postopki odvisni predvsem od tega, ali je neskladnost povzročila škodljive posledice za zdravje ljudi oziroma ali obstaja možnost, da bi jih. Nato se uvede postopek.

Za prekrške, ki pomenijo neposredno ogrožanje zdravja ljudi, je globa za pravne osebe med 15 tisoč in 32 tisoč evri, za samostojne podjetnike med tri tisoč in 10 tisoč evri, za odgovorne osebe med 1.500 in dva tisoč evri, za posameznike pa med tisoč in 1.200 evri. Za druge prekrške znaša globa za pravne osebe med dva tisoč in 15 tisoč evri, za samostojne podjetnike od 800 do 12 tisoč evrov, za odgovorno osebo od 200 do tisoč evrov in za posameznike od sto do 500 evrov.

Preverjajo vodo in zrak

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ni edina institucija, ki je odgovorna za preverjanje higienskih standardov v restavracijah in hotelih v Sloveniji. Zdravstveni inšpektorji nadzirajo, ali hoteli zagotavljajo zdravstveno ustrezno pitno vodo, in preverjajo kakovost zraka v zaprtih prostorih. Poleg tega se posvečajo sanitarnemu in higienskemu vzdrževanju objektov in površin, vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. V njihovo pristojnost sodi tudi preverjanje ravnanja z odpadki.

Zdravstveni inšpektorji tako preverjajo vrsto predpisov in pravilnikov, če naštejemo le nekaj izmed njih: zakon o nalezljivih boleznih, pravilnik o pitni vodi, pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, pravilnik o minimalnih zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, zakon o varstvu pred utopitvami, pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode…

Nadzor nad zagotavljanjem zdravstveno ustrezne pitne vode obsega nadzor nad izvajanjem preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju. Kakovost zraka v zaprtih prostorih se preverja v hotelih, ki imajo prezračevalne naprave. Nadzor obsega ustrezno vzdrževanje prezračevalnih naprav in njihovo obvezno pregledovanje, po predpisih pa se mora opraviti najmanj enkrat na leto.

Preverjajo tudi bazene

Če se v hotelih izvaja dejavnost higienske nege, nadzor vključuje tudi preverjanje upoštevanja določb za opravljanje higienske dejavnosti. »Sem sodijo frizerska, brivska in kozmetična dejavnost ter dejavnost salonov za nego telesa, pedikura, dejavnost piercinga, tetoviranja in drugih podobnih postopkov,« je pojasnila Manica Uršič Rosas z inšpektorata. V tem primeru inšpektorji ocenjujejo vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje, usposabljanje osebja in ravnanje z odpadki.

Če ima hotel bazen, zdravstveni inšpektorji nadzorujejo ustreznost kopalnih vod in izpolnjevanje minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev kopališč. Na inšpektoratu so našteli: »Stanje opreme in sredstev za dajanje prve pomoči, spoštovanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci za opravljanje nalog reševanja iz vode, skladnost kopališč z določenimi tehničnimi zahtevami, kot so kopališki znaki, izvajanje ukrepov in upoštevanje pravil, ki so namenjena varovanju zdravja kopalcev.« Poleg tega preverjajo ustreznost kopalne vode, hoteli namreč morajo redno vzorčiti kopalno vodo in preverjati skladnost kopalne vode s predpisi.

Največ zaradi nevarnosti legionel

Lani so na zdravstvenem inšpektoratu dobili 14 prijav za hotele in restavracije, inšpektorji so največ neskladnosti ugotovili zaradi pomanjkanja ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju.

Na področju higienske nege v hotelih so inšpektorji največ nepravilnosti odkrili zaradi pomanjkljivih obvestil o zdravstvenih tveganjih in omejitvah. V hotelih z bazeni je bilo največ nepravilnosti povezanih z objavo informacij in pripravo letnega poročila o kakovosti kopalne vode, izpolnjevanjem higienskih zahtev kopalne vode ter izvedbo ukrepov v primeru neskladne kopalne vode. V nobenem od primerov pa kršitve niso bile tako visoke, da bi bazen zaprli in prepovedali kopanje v njem.

Kazni so različne: od opozorila in ureditvene odločbe do začasne prepovedi izvajanja dejavnosti. Ob kršitvah določb, opredeljenih kot prekršek, za katerega je predvidena sankcija, inšpektorji izrečejo globo, opomin ali opozorilo po veljavni zakonodaji.

Lani so na zdravstvenem inšpektoratu dobili 14 prijav za hotele in restavracije, inšpektorji so največ neskladnosti ugotovili zaradi pomanjkanja ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju.

Petra Mezinec

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si