Iz zadnje številke

Kaj dela slovenski turizem narobe, da ga tuji vlagatelji ne opazijo

Treba je preiti od besed k dejanjem, na vprašanje, kako bi Slovenija postala zanimivejša za tuje vlagatelje v turizem, odgovarja Andreas Santis, v NCH Capital Investment Group pristojen za iskanje naložbenih priložnosti v turizmu na zahodnem Balkanu.

Zakaj med tujimi vlagatelji ni zanimanja za slovenske hotele, je bilo eno od vprašanj na konferenci Združenja hotelirjev Slovenije. Andreas Santis, predstavnik NCH Investment Capital Group, ki je pristojen za iskanje naložbenih priložnosti v turizmu na zahodnem Balkanu, je dejal, da slabo pozna slovenski trg, kar je sicer precej nespodbudno, a poudaril, da je vsekakor treba preiti od teorije k praksi. NCH ima projekte v Črni gori in na Hrvaškem, Santis pa je povedal, da stvari bolj gladko tečejo v Črni gori.

Kaj najprej pogleda vlagatelj

In pojasnil, kaj želi vlagatelj, preden se sploh začne poglobljeno ukvarjati z idejo, da bi vlagal v neki državi. Najprej je to stabilen politični sistem in tudi davčni sistem, ki se ne spreminja pogosto. Vlagatelji nimajo časa čakati, da jim država dovoljenje izdaja tri leta, temveč želijo preprost, pregleden sistem. Pomembna je tudi infrastruktura, sem sodi dobra dostopnost. Santis nadaljuje, da vlagatelja zanima, kakšni so načrti za posamezno območje, kaj se bo v bližnji prihodnosti gradilo v bližini, ali se bo ujemalo s strategijo naložbe. Pomemben vidik je tudi varnost destinacije.
Šele ko so vsi ti pogoji izpolnjeni, pravi Santis, preverjajo bolj podrobno, kakšne so lokacije, kakšni objekti.

Zakaj se torej v Sloveniji ne premika?

Marsikaj od naštetega Slovenija ima, je prepričan Gregor Jamnik, direktor hotela Slon, zakaj je torej manj zanimiva od drugih držav v regiji, kaj drugi delajo bolje? Sam je prepričan, da bi bilo treba delati za kakovost ponudbe, da bi dvignili vrednost slovenskim hotelom. Santis pravi, da je predvsem treba preiti od besed k dejanjem.

Kam pa bi vložili, če bi vlagali v Sloveniji?

NCH vlaga v luksuzna letovišča in mestne hotele, tako da bi, če bi se odločili za Slovenijo, šli v tej smeri.

Marina Franolič, Adria Hotel Forum

Marina Franolič, Adria Hotel Forum

Nakupov malo, kupujejo večinoma tujci

Za Slovenijo je sicer značilno, da domači kapital ne kupuje hotelov, ampak kupujejo tujci. Denimo septembra lani je srbska skupina MK Group v lasti Miodraga Kostića od Istrabenza za približno 24 milijonov evrov kupila prenovljeni portoroški hotel Palace Kempinski. Konec leta 2014 so Hoteli Bernardin prodali štiri hotele hrvaški družbi Hoteli Cavtat, ki so v večinski lasti opatijske skupine Liburnia Riviera Hoteli.
Je pa teh nakupov malo, opozarja Marina Franolić iz Adria Hotel Foruma. V Evropi je bilo tako od leta 2010 do leta 2015 za 81 milijard evrov hotelskih transakcij, glavni trgi so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Španija in Italija. V vzhodnojadranski regiji, kamor sodi tudi Slovenija, je bilo le 0,7 odstotka nakupov – in od teh jih je bilo v Sloveniji le osem odstotkov, denimo na Hrvaškem 75 odstotkov in v Črni gori 17 odstotkov.

Brez posebne strategije za turizem

Slovenija nima ločene strategije za privabljanje vlagateljev v turistične naložbe, je dejala Eva Štravs Podlogar z gospodarskega ministrstva. In dodala, da ima Slovenija pisarno »one stop shop«, kjer so za morebitne vlagatelje na voljo vse informacije.

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si