Iz zadnje številke

Bliža se čas odpiranja penin

Med slovenskimi pridelovalci penin

V Sloveniji je približno sto pridelovalcev penin, od teh je 50 tržno zanimivih. Nekateri izmed njih si z domiselnostjo in inovativnostjo utirajo pot na tuje trge.

Vsako leto se število pridelovalcev penin v Sloveniji kljub gospodarski krizi poveča. Nekatere slovenske penine se lahko postavijo ob bok francoskim, a dosegajo precej nižjo ceno. Spoznajmo njihove zgodbe.

Pridelava penin ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Prva se je pridelave lotila vinska klet Gornja Radgona – že leta 1852, ko so pridelali Bouvierovo penino. »Izraz penina smo osvojili leta 1977. Večina naših penin je iz tako imenovane germanske šole. Gre za sveža in prijetna vina, z včasih mogoče preveč poudarjenim sladkorjem,« pojasnjuje Mojmir Wondra z biotehniške fakultete. »Imamo pa tudi nekaj izrednih penin, ki več let zorijo na kvasovkah in jih lahko postavimo ob bok francoskim.« Mednje strokovnjak prišteva Zlato radgonsko penino, Isteničevo No. 1 in Sirkovo Bjano. To pa so tudi penine, ki dosegajo najvišja mesta na Festivalu penin, ki že tradicionalno poteka v Portorožu konec decembra.

Štajerska je v rahli prednosti

Ponudba se vsako leto povečuje, opaža Wondra. Trenutno je pridelovalcev penin približno sto, od teh je dobrih 50 tržno zanimivih. Strokovnjaka smo povprašali, katera slovenska regija je v ospredju na področju penin. »Mislim, da je v rahli prednosti Štajerska zaradi odlične sortne sestave grozdja, ki ima ustrezno kislino in nižje sladkorne stopnje. Vendar tudi Primorski kot vinorodni deželi uspe pridelati dobre penine, če je trgatev ob pravem času pred polno zrelostjo. Tako se v vinu ohranjata kislina in nižja alkoholna stopnja,« odgovarja Wondra.

Povpraševanje sledi ponudbi. Kljub gospodarski krizi povpraševanje po peninah narašča, vendar pa se slovenski pridelovalci spopadajo z veliko težavo, pojasni sogovornik: »Razlike med ceno povprečnih in vrhunskih penin so premajhne. Povprečni francoski šampanjec je od dva- do trikrat dražji od naših najboljših penin.«

Penine Istenič – posledice izleta v Francijo

Družina Istenič z Bizeljskega je že leta 1968 začela pridelovati penine. »Oče je kot eden boljših študentov agronomije v takratni Jugoslaviji pridobil štipendijo francoske vlade in leto dni preživel v Franciji, največ v pokrajini Champagne. Tam se je seznanil z razmišljanji in tehnologijo vin, seveda pa je tudi dodobra spoznal osnovna vina, iz katerih pridelujejo šampanjec,« pove sin Miha Istenič, ki nadaljuje družinsko tradicijo. »Ker ga je ljubezen že pred tem pripeljala na Bizeljsko, je že poznal bizeljska vina, ki so jim bila zelo podobna, in porodila se mu je ideja, da pridela penino tudi sam. Ko se je leta 1968 rodila moja sestra Barbara – to je izvedel v vinogradu v času trgatve –, se je odločil, da v čast in spomin dogodku iz vina tega letnika pridela prvo penino.«

Od takrat je vsaka penina simbol nekega časa. »Je kronometer, ideje se porajajo sproti in so odsev nekega trenutka. So kot otroci, ki zrastejo v odrasle ljudi s svojimi značilnostmi, vrednotami in čustvi,« pravi Miha. Penini Barbara je sledila penina Miha, nato je, ko so v modo prišli roseji, svojo penino dobila tudi mama Michelle.
Znamenita penina No. 1 pa je spomin na očetov položaj pri nogometu, kot vratar je namreč vedno nosil črn dres s številko 1.

Nastop na tujih trgih je izziv

Povpraševanje po peninah je glede na gospodarski položaj dobro, zato se pojavljajo vedno novi pridelovalci penin. Slovenci kljub temu ostajamo pri okusih tradicionalni in na splošno nismo pripravljeni odšteti več denarja za kakovostno penino, pojasni Miha: »Pripravljenost na druge okuse smo pred časom preizkusili na trgu in tisto, kar nas uvršča v sam svetovni vrh, ni bilo najbolje sprejeto med širšim občinstvom. Drugače pa je med pravimi ljubitelji penin, kjer se poznavanje vse bolj poglablja.«

Slovenski trg je za Isteničeve premajhen, zato morajo pokukati tudi prek slovenskih meja. Njihove trge bi lahko razdelili na domači trg, kjer so vodilni v skupini, in druge, kjer so v isti skupini s pridelovalci iz »držav v razvoju«. »Drugače od domačega trga, kjer pokrivamo celo fronto, smo na tujih trgih bolj nišni igralci. Delujemo na 22 trgih in vsak je zgodba zase. Na tujih trgih prodajamo predvsem dražje izdelke in smo vse bolj prepoznavni po kakovosti in edinstvenosti,« z veseljem opaža Miha Istenič.

Penina iz morskih globin

Edinstveno zgodbo pišejo tudi v družini Črnko, kjer so letos pripravili drugo serijo penečih se vin z imenom Oceanus. Gre za suho penino, pridelano po klasični metodi, iz sorte beli pinot. Posebnost penine je, da pet let zori na dnu Piranskega zaliva, od tod tudi ime – Oceanus je bil v grški mitologiji prednik bogov in oče vode. Sekundarna fermentacija in zorenje potekata pri idealni temperaturi, približno 20 metrov pod morsko gladino.

Vina Črnko

Vina Črnko

Ideja za penino iz globin izvira iz potapljaških izkušenj hčere Tamare, ki se potaplja od najstniških let. Leta 2010 so zgodaj spomladi v morje spustili nov zaboj s steklenicami vina, namenjenih za sekundarno fermentacijo.

Čast odpiranja prve steklenice nove serije je pripadla Brentu Robertu Hartleyju, veleposlaniku ZDA v Sloveniji. To ni naključje, družina Črnko v zadnjih letih velik del lastne proizvodnje, približno tretjino vina, izvozi na ameriški trg. V zadnjem času je tam posebej priljubljena znamka Jareninčan, kakovostno vino iz vinogradov na Jareninskem vrhu in Slateniku, ki je svoje ime dobilo po vasi Jarenina, kjer je posestvo Črnkovih. Črnkova vina poznajo tudi v drugih evropskih državah, saj vina izvažajo na Nizozemsko, Švedsko, v Nemčijo, Avstrijo in na Hrvaško. Penina Oceanus pa je pokukala še dlje, njen okus so spoznali tudi mnogi kupci iz Japonske, Malezije, Ukrajine, Rusije, Belorusije, Kanade, Brazilije, Francije, Anglije, Italije, steklenica te unikatne penine pa bi se našla še kje drugje, pravijo pri Črnkovih.

Penina Črnkovih zori v Piranskem zalivu.

Penina Črnkovih zori v Piranskem zalivu.

Petra Mezinec

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si