Iz zadnje številke

Blagajna, o kateri govori vsa Slovenija

10 temeljnih stvari, ki jih je dobro vedeti

1. Kaj je davčna blagajna?

To je blagajna, ki je prek elektronske povezave, v tem primeru interneta, neposredno povezana s finančno upravo (Furs). To pomeni, da boste po novem vsak račun, preden ga boste izdali kupcu, poslali Fursovemu informacijskemu sistemu v potrjevanje, kar bo trajalo od dve do tri sekunde, pravijo razvijalci programske opreme. Furs bo temu računu dodelil enkratno identifikacijsko številko in takšen račun boste potem natisnili stranki.

2. Za koga bo obvezna?

Davčne blagajne bodo morali imeti vsi, ki izpolnjujejo tri pogoje: poslujejo z gotovino in za svoje storitve izdajajo račune ter morajo voditi poslovne knjige in evidence. Izjema so denimo kmetje, ki jim za prodajo kmetijskih izdelkov iz osnovne dejavnosti ni treba izdajati računov.

Če boste poleg osnovne kmetijske dejavnosti opravljali še dopolnilno dejavnost na kmetiji, za katero morate zdaj izdajati račune, boste seveda za te račune morali imeti pripravljeno davčno blagajno, če so ti računi plačani z gotovino.

3. Kaj šteje za gotovinsko plačilo?

Za gotovinsko plačilo šteje vsako plačilo, ki ni nakazilo na transakcijski račun, torej je gotovinsko plačilo tudi plačilo z debetno ali kreditno kartico.

4. Kako bo delovala davčna blagajna?

V trenutku potrditve računa se bo blagajna povezala z informacijskim sistemom Fursa, ta bo računu dodelil enkratno identifikacijsko številko računa (EOR), ki se bo izpisala na računu. Postopek bo trajal največ dve sekundi.

5. Bo obvezna tudi za tiste, ki izdajo nekaj računov na mesec?

Če vam stranke z gotovino plačajo le nekaj računov na dan ali celo na mesec, vam bo Furs omogočil spletni dostop do davčne blagajne v obliki aplikacije na eDavkih.

Državni zbor RS je 15. julija 2015 sprejel zakon o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začel uporabljati 2. januarja 2016.
Sprejet je sistem, v katerem bodo blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs). Finančna uprava bo potrdila in shranila podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov skupaj z veljavnima členoma 38. in 31a zakona o davčnem postopku sestavlja sistem, ki bo omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejil sivo ekonomijo.
Zavezanec bo moral ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, ter ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve. Račun bo moral izdati najpozneje, ko je opravljena dobava in prejeto plačilo z gotovino. Zavezanec bo moral na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun.
Da bi razbremenili tiste zavezance, ki izdajajo manjše število računov, bomo omogočili izdajanje računov z aplikacijo na portalu eDavki. Predvideno je prehodno obdobje, v katerem bodo lahko zavezanci izdajali račune iz vezane knjige računov, ki jih bo treba v desetih dneh od izdaje potrditi prek aplikacije na portalu eDavki.
Kupec blaga oziroma prejemnik storitve bo moral prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa v skladu z zakonom, ki ureja tržno inšpekcijo. Kupec bo lahko za vse izdane račune preveril, ali so bili ustrezno prijavljeni finančni upravi. To bo lahko storil prek posebne mobilne aplikacije ali spletne strani finančne uprave. Sistem bo tako omogočal dvojno kontrolo izdanih računov prek finančne uprave in prek kupca.
Da bi zmanjšali tveganje za neizdajanje računov, bomo posebno pozornost namenili spodbujanju kupcev k jemanju računov. Zato je vzporedno z uvedbo davčnih blagajn predvidena posebna nagradna igra.
Izvajanje postopka potrjevanja računov in izdajanje računov v skladu s tem zakonom bosta mogoči že decembra 2015. S tem želimo zavezancem omogočiti lažji prehod na nov način izdajanja računov. (fu.gov.si)

6. Kaj pa, če nimate internetne povezave?

Če poslujete na območju, kjer ni internetne povezave, boste o tem morali dobiti potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo veljalo leto dni. V tem primeru lahko uporabljate vezano knjigo računov.

Kdor bo uporabljal vezano knjigo računov, bo moral podatke o računih vseeno prek e-povezave poslati davkarjem v desetih dneh.

7. Od kdaj bo treba imeti davčno blagajno?

Davčno blagajno bo treba imeti od 2. januarja 2016, lahko pa jo boste uporabljali že od 1. decembra letos. Za tiste, ki za izdajanje računov uporabljajo vezano knjigo računov, velja prehodno obdobje, in sicer do konca leta 2017. Do 31. decembra 2017 bo veljalo prehodno obdobje, ko boste lahko izbirali, ali boste račune izdajali z elektronsko napravo ali iz vezane knjige.

8. Digitalno potrdilo

Za uporabo davčne blagajne oziroma za postopek davčnega potrjevanja računov pri finančni upravi bo obvezno namensko digitalno potrdilo. Zahtevek za dodelitev potrdila bo podjetje ali podjetnik vložil elektronsko prek portala eDavki, in sicer bo to mogoče storiti od 1. novembra letos. Namensko digitalno potrdilo je brezplačno potrdilo v elektronski obliki, ki ga boste zavezanci uporabljali za identifikacijo v postopku elektronske izmenjave podatkov s finančno upravo in za elektronsko podpisovanje podatkov o računu v postopku potrjevanja računov. Teh namenskih digitalnih potrdil ne bo mogoče uporabljati za druge transakcije v imenu podjetja, denimo za vlaganje davčnih obračunov prek eDavkov, plačevanje prek spletnih bank …

9. Tudi kupec mora obdržati račun

Davčne blagajne bodo obvezne od 2. januarja 2016 in od takrat bo veljala tudi obveznost za kupca, da obdrži račun. Po zakonu o davčnem potrjevanju računov mora namreč kupec blaga oziroma prejemnik storitve prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Če vas bo ob izhodu ustavil davčni ali tržni inšpektor, mu boste morali pokazati račun. Če kot kupec ne boste prevzeli računa oziroma ga ne boste imeli pri sebi neposredno ob odhodu iz poslovnega prostora, vas lahko inšpektor kaznuje z globo 40 evrov. Na finančni upravi (Furs) pravijo, da bodo v prvih mesecih prihodnjega leta ravnali predvsem preventivno in bodo kupce obveščali o novi obveznosti. Večji del nadzora, pravijo, bo sicer osredotočen na pravilnost izdajanja računov, kjer so tudi predpisane kazni občutno višje kot za kupce.

10. Storno

Storno računa pomeni, da prej izdani račun prekličemo oziroma storniramo, ker se je pri njegovi izdaji pojavila napaka, saj izdani račun ne izraža poslovnega dogodka, ki je dejansko nastal, pojasnjujejo na finančni upravi. Ob morebitni napaki na računu je treba pred izdajo popravljenega računa najprej stornirati napačno izdanega. »Pri evidentiranju poslovnih dogodkov v poslovne knjige opozarjamo, da mora zavezanec upoštevati tudi vsa pravila o vodenju poslovnih knjig in evidenc ter pravila o knjigovodskih listinah. Po določbah SRS se knjigovodske listine, ki izkazujejo poslovne dogodke, praviloma sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka,« pojasnjujejo na Fursu. Tako si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni.

Teja Grapulin

Želite brezplačno prejeti revijo?

Za brezplačno prejemanje revije Gost, nam pišite na gost@finance.si